Prepričan sem, da človek, ki je vsaj štiri leta užival slast politične oblasti na katerikoli ravni, postal politični fosil. Če tega ni sam spoznal, bi nujno morali to spoznati vsaj najbližji blizu njega. Zdi se mi, da sicer to spoznajo, vendar se v njegovem štiriletnem mandatu spremenijo v t. i. kimavce, kar posledično pomeni, da niso sposobni več biti njegovo ogledalo ( iz Sneguljčice). Ampak bolj ali manj drvijo z njim v politični samomor.
Sprva sem hotel vse te misli začiniti s konkretnimi imeni, ampak sem se premislil, kajti mislim, da kdor hoče, se zmerom prepozna v drugem ogledalu, če je le “prav” in dobro nastavljeno.
In kdo je torej politični fosil?
Najpoprej pokukajmo v SSKJ.
To je politik, ki je okamenel. Ni okamenelo samo njegovo srce, ampak so okamenele tudi njegove misli, pogledi, stališča . Ker je vse njegovo bitje in žitje okamenelo, rečemo po domače, da je politika “k…”. Radodajka, ki se bolj ali manj brezčutno predaja užitkom. Za denar. Ne za drugega.
Mar ne, da se to dogaja tudi veliki večini slovenskim politikom ( v opoziciji in na poziciji), ki so na oblasti ali blizu njenega korita?
To so moji nocojšnji prebliski… Upam, da še nisem okamenel.
