Že dolgo ne verjamem več v naključja, zato menim, da se tudi prerana smrt dr. Janeza Drnovška, našega nekdanjega predsednika, ni zgodila slučajno v Trubarjevem letu. Oba velika Slovenca, med njima 500 let. “Primož Trubar je s svojim razgibanim in ustvarjalnim življenjem, neverjetnim pogumom, neomajnim izkazovanjem pripadnosti Slovencem…, ki mu v našem prostoru ne najdemo para od njegovih časov do danes.” Takšen je bil tudi pokojni dr. Janez Drnovšek, eden izmed mnogih “velikanov” slovenskega naroda.
Priznam, globoko me je pretresla davišnja novica o njegovi smrti. Nekako sem verjel, da bo še dolgo med nami, kajti še zelo bi ga potreboval naš slovenski rod…
Prepičan sem, da je našel tisti mir, ki ga je dolgo iskal in ga …našel.
“Če nismo navezani na življenje, potem smo mirni? Potem smo mirni. Niti smrti se ne bojimo, še manj česarkoli drugega.Ali je to smisel, ki ga iščemo? Takšen mir iščemo. Če ga ne najdemo, smo ujetniki strahov in skrbi.”
Trubar in Drnovšek. Prepričan sem, da sta povezana ne glede na to, da sta živela v zelo različnih časih, toda oba sta v srcu nosila : “Lubi Slovenci!”
Naj končam z Aškercem: ” V delih svojih živel sam (dr. Janez Drnovšek”) boš večno!”
Slava mu… In naj počiva v večnem miru. V (”Kakšno je duhovno bivanje? Tisto, ki presega materialno.) tistem bivanju, v katerega je globoko verjel.
