Čez štiri leta bom župan

V Sobotni prilogi berem DNEVNIK Jana Cvitkoviča. V četrtek, 4. januarja 2007, je zapisal:

“Zvečer na teletekstu berem, da bo Odgrobadogroba predstavljen v Palm Springsu, v Kaliforniji. Gre za festival, kjer se svetu vsako leto predstavijo filmi, ki kandidirajo za oskarje. V Palm Springsu, ki je nekakšna počitniška depandansa Holywooda, živi tudi znaten del od 6000 članov Akademije, torej tistih, ki nagrade dodeljujejo.

Jasno je, da vsaka država nameni veliko sredstev za promocijo svojega filma na tem festivalu in za predstavitev v času pred podelitvijo oskarjev nasploh.

Razen Slovenije in morda še kakšne revne afriške države.

Zato sem zavrnil povabilo organizatorjev in ostal doma. Ne čutim nobene potrebe, da bi po svetu izigraval predstavnika najrevnejše evropske državice.”

V mislih mi je začela močno odzvanjati “njegova” besedna zveza: najrevnejša evropska državica, najrevnejša evropska državica, najrevnejša evropska državica…

Smo res?

Najpogostejši razlogi za revščino so:

• izguba dela;
• pomanjkanje ustreznih ukrepov države, predvsem v obliki socialne pomoči in delavskega zavarovanja, v katerega bi bili vključeni vsi nezaposleni;
• gospodarske, politične, rasistične, seksistične in druge oblike neenakosti, ki preprečujejo, da bi se podpora splošnega mnenja revnim izboljšala.

Najpogostejše posledice revščine pa so:

• lakota,
• brezdomstvo,
• odsotnost izobraževanja,
• odsotnost virov za uresničitev osnovnih življenjskih potreb,
• večja obolevnost in umrljivost prebivalstva.

Če nocoj pogledam samo v svojo denarnico in na st(r)anje na tekočem računu-DA! Uf, kriza, da te kap.

Ampak, nikoli ni tako hudo, da bi ne moglo biti še huje, kajne. Tako pravijo… Hm, slaba tolažba…

Koliko Slovencev se sploh zaveda(mo), da živi v državi, kjer REVŠČINA obiskuje čedalje več domov?

Srečko Kosovel: Starka za vasjo

Lačni otroci ležijo na senu,

burja virha skozi lino

pod nizkim, sivim čelom hiše —

noč je pokrila ravnino.

Mali sanja: krompirček,

ne eden — polna skleda. —

Tiho stopa za temno vasjo

raztrgana sivka Beda.

Drugi sanja: krompirček v oblici

mrzle ročice ogreje. —

Tiho stopa za hišami

in se ledeno zasmeje.

Tretji četrti in peti in vsi —

tisoč in več — jaz ne morem spati.

Ničesar nimam in vendar mislim:

vse, o vse bi vam moral dati!

Ne, še nisem reven, priznam. Če bi že bil, ne bi “blogal”, toda nikakor nisem zadovoljen, kako se socialni položaj našega naroda slabša. Ko se brez luči kažejo velike socialne razlike med sloji prebivalstva. Ah, spet mlatim prazno slamo.

Vseeno pa imam občutek, da bom nocoj zaspal s Cvitkovičevo mislijo v duhu: “najrevnejša evropska državica”.